Izdelava viskija zahteva poseben narančen postopek, vlkjučno s kvalitetno svežo vodo in staranjem v hrastovih sodih.
Beseda whisky (viski) izhaja iz galščine in pomeni vodo življenja. Viski je v bistvu žgana pijača- alkohol narejen iz žitaric, kateri je staran. Ta alkohol nastane iz sladkorja, ki ga slad naredi iz škroba žitaric. V tem koraku ni pomembno katere so žitarice in kakšen slad uporabimo. Zanj je pomembno, da je staran v hrastovih sodih, kateri so po navadi beli hrastovi sodi.
Izdelava viskija– njegova sestava?
Viski je sestavljen iz večih žit skupaj ali iz le enega žita:
- Koruza /Corn
- Ječmen /Barley
- Rž /Rye
- Pšenica /Wheat
Obstajajo številne sorte viskija, vključno z bourbon, rye in scotcha.
Kako je izdelan viski?
Žganje kot viski, prihaja iz destilacije fermentirane alkoholne pijače.
Destilarne, ki proizvajajo viski, vzamejo vrsto žita iz katerega želijo izdelati slad. Odlična izbira je npr. ječmen. Za bolj eksotično različico pa se izbere koruza, pšenica in rž. Nato se iz izbranega žita izdela slad, pri katerem pa sta dve možnosti:
- izdela se lahko enosladni viski ali bolje poznan pod imenom »single malt whisky« pri katerem se uporabi kot surovina samo slad;
- lahko pa se skuha žitni viski ali »grain whisky« v katerega se da željeno žito ali več žit v željenem razmerju.
Žito se zmelje in se doda v vodo, to se nato kuha toliko časa, dokler sladni encimi ne predelajo škroba v sladkor in dobimo tako imenovan »wort« ali goščo. Ta gošča je v bistvu mešanica sladkorja in vode, katero se da fermentirat.
Postopek:
- Fermentacija se pojavi, ko kvas ali določena vrsta plesni, prebavi sladkor. Običajno sta ogljikov dioksid in etanol stranska produkta le tega. Fermentacija traja nekaj dni.
- Nato gre ta »brozga« v proces destilacije. Se pravi gre v bakren kotel, kjer se alkohol loči od brozge in kvasovk.
Ta kotel je specifične velikosti in oblike, kar je zelo pomembno pri izdelavi viskija, saj vpliva na aromo in okus le tega. Običajno je treba viski, destiliran v kotlu, destilirati dvakrat: prva destilacija bo dvignila raven alkohola z morda manj kot 10 odstotkov v kaši, na morda 25 do 30 odstotkov.
Zmes alkohola in vode, ki jo dobijo po prvi destilaciji, ponovno destilirajo in dobijo raven alkohola okoli 60- 70%. To imenujemo dvojna destilacija.
Nekateri viskiji so destilirani 3x- kar pomeni da ostanejo težje aromatične spojine zadaj in pridejo na plan lažji okusi. Več kot 3x destiliran viski vsakič znova izgubi več okusa in arome, tako na koncu ostane brez vsega in dobimo vodko.
Staranje
Tako, viski je pripravljen za staranje. Viski se nato stara v hrastovih sodih. Vrsta uporabljenega soda in čas staranja pa nato prispevata k raznolikosti okusov med različnimi viskiji (njegova velikost, poreklo ter predhodne alkoholne pijače delane v njem- tipično viski, sherry ali portovec..)
Dlje kot se viski stara, boljši oz. drugačnejši bo. Ko je viski dovolj varjen, ga pretočijo iz soda in nalijejo v steklenice. Pred tem ga običajno še prefiltrirajo, da se znebijo delčkov hrasta, ter ga z vodo razredčijo na koncentracijo alkohola okoli 40 % ali pa ne.
Povzetek
Vse destilirane žgane pijače sledijo temu osnovnemu postopku. Začne se s fermentirano pijačo, katero se destilira v tekočino z višjim ABV (alkoholnim volumnom), ki jo nato lahko staramo v hrastovih sodih, lahko pa ji dodamo še druge arome.
Mletje/namakanje- Fermentacija -Destilacija – Staranje/zorenje- (dodatek) Arome
Tudi mene zanima doma narejeni viski… Rabil bi pomoč
Spoštovana Uršula,
po naključju sem naletel na tole spletno stran in pritegnil me je naslov, saj sem ljubitelj in zbiratelj whisky-ev. Veseli me, da vas je področje navdušilo in motiviralo in da ste se odločili, da Slovencem vsaj malo “razjasnite obzorja”, kajti večina ne vidi dlje kot od Ballantines-a in Jamesona. Ampak to je potrebno delati “strokovno”, ekzaktno, kredibilno…
Zmotili pa so me netočni detajli, slabo poznavanje in razumevanje procesov in nepoznavanje slovenskih izrazov, saj se v besedilu pojavljajo prevodi strokovnih poimenovanj, ki ne opredeljujejo stvari ali proces ravno ekzaktno.
Nisem ravno whisky strokovnjak, ampak zgolj ljubitelj (whisky geek), ki si gradi svojo zbirko – exkluzivno Škotski Single Maltov. Trnutno jih imam v zbirki 130, 18 year old ali starejši, vintage pred 2000 ter Rare ali Special Release NAS kose in še vedno iščem in kupujem zanimive kose po spletnih trgovinah in angleških avkcijskih hišah.
Za dvig strokovnega nivoja apliciranih besedil priporočam nabavo angleške literature na to temo (tega je res ogromno – jaz jih imam kakšnih 20 + revijo Whisky Magazine)- recimo Charles MacLean / Spirit of place, Whiskypedia, Malt Whisky ali pa Michael Jackson/Complete Guide to Single Malt Scotch. Zanimiva tudi knjiga David Wishart/Whisky Classified…. vsekakor pa vsem “začetnikom” priporočam slovensko izdajo Viski (založba Učila), ki podaja temelje vsem začetnikom, ki želijo raziskovati to tematiko (posebej če želijo tudi javno objavljati). Tudi Malt Whisky Yearbook by Ingvar Ronde je zelo dober letni pregled škotskih destilarn in Single Malt Whisky-ev.
lep dan še naprej in veliko uspehov pri pisanju
Dušan
za dober whisky potrebuješ: dobro vodo, dober ječmen, dober sod in čas!
Dušan pozdravljeni,
hvala za vaš komentar! Sem vesela, da je tukaj še nekdo, ki ga zanima to področje 🙂 Ja, na stvari je tako, da sem bila v tistem času še začetnik in sem informacije iskala predvsem na tujih straneh. Imela sem prav tako nekaj knjig, za katere se trenutno ne spomnim naslovov. Iz njih sem dobila veliko dobrih informacij 🙂 Hvala za vaša priporočila, zagotovo preverim te knjige.
Lep pozdrav!